Eden od načinov, kako lahko vstopimo v otroški svet, je preko igre z otrokom in skupnega časa z njim. Le ta je lahko posvečen motorični igri, pogovoru, branju ali v mojem primeru – ustvarjanju. Natančneje, ustvarjanju z glino.
Moja zgodba se začne, ko sem bila stara 13 let. Kot ena izmed štirih hčera, sem zelo pogrešala čas ena na ena s svojimi straši, predvsem sem pogrešala stik z očetom, ki je v tistem obdobju preživljal družino in posledično bil veliko odsoten zaradi dela. Ko me je povabil, da bi se mu pridružila pri tečaju oblikovanja gline, sem privolila z velikim veselje. Ponedeljkovi večeri so bili moj, samo moj čas, ki ga je oče namenil meni – oziroma najinem ustvarjanju z glino. Čeprav je bila moja prvotna motivacija preživeti čas z očetom, sem hitro začutila, kako me mehka glina med prsti pomirja in umirja. Raznolike možnosti dela z njo so me navdihovale z vedno večjim veseljem, radovednostjo in željo po še. Sama sem bila zelo živahna in pogosto tudi uporna najstnica. Svojo uteho za umiritev in pomiritev sem iskala v najrazličnejših načinih in tehnikah, od udeležbe na jogi in tai chi vajah, do poskusa risanja ob glasbi in podobno. Z izjemo visoko dinamičnih športnih vaj, ki so me umirjale zaradi sprostitve odvečne energije, je bila glina tista, ki mi je omogočila, da sem se notranje umirila, odmislila skrbi in našla stik s seboj. Še danes je tako.
Sem Petra Markič, po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, sicer pa žena in mamica dvema dečkoma in eni deklici. Svojo karierno pot sem začela kot vzgojiteljica v vzgojno-izobraževalnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku, kjer sem delala štiri leta. Nato sem svojo poklicno pot devet let nadaljevala v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer sem preko terapij s konji pomagala otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Delo z ljudmi me veseli, svoje poslanstvo vidim v tem, da pomagam ljudem, da poiščejo stik sami s seboj ali se povežejo z otrokom ali s partnerjem. Ob večletnem delu z otroki, mladostniki in družinami sem opravila specializacija imago terapije za imago facilitatorko (svetovalko) in dve različni specializaciji za izvajanje psihoterapije ob pomoči konj.. Danes je medij mojega dela glina. Zgodbe iz gline v eni smeri ponujajo na prodaj unikatne keramične izdelke, katere za vas naredim z veliko mero blagoslova in ljubezni. V drugi smeri pa ponujam delavnice z glino za otroke, pare, starše z otroki in za ženske, katerih glavni namen je stik, povezovanje in pristna izkušnja topline in odnosa. Glina je pri tem čudovit medij, saj njena mehkoba v rokah pomirja, sprošča in osredotoča še tako razburkan um.
Po vsem tem času ima glina še vedno pomembno vlogo v mojem življenju. V atelje se umaknem, da nahranim svojo dušo in si oddahnem od vsakodnevnih obveznosti. Imeti službo, ki bogati in izpolnjuje, jemljem za blagoslov in dar, ki ni samoumeven. Tudi moji otroci so navdušeni nad ustvarjanjem z glino in kot je mene navdušil moj oče, sama dajem to ljubezen naprej svojim otrokom. Ker pa želim, da se povezanost, ki sem jo izkusila sama in jo izkušajo tudi moji otroci širi, za vas ponujam delavnice, da tudi vi dobite košček tega, kar omogoča glina. Svoje otroško pomanjkanje stika s starši sem tako spremenila v priložnost, da dajem naprej tisto lepo, kar sem v otroštvu potrebovala in nazadnje tudi dobila.
Toplo ste povabljeni, da raziščete mojo ponudbo delavnic in si ogledate izdelke, katere lahko kupite zase ali jih podarite naprej. V naslednjem članku pa vam bom napisala nekaj več o tem, zakaj ravno glina in ne plastelin, ter kako se ob skupnem ustvarjanju otroci samodejno razkrivajo in govorijo o sebi in svojem notranjem svetu. Jaz pa jih pri tem podprem, da le to poustvarijo in oblikujejo iz kepice gline.
